Zgodba o našem članstvu oz. nečlanstvu v Olimpijskem komiteju Slovenije se kot jara kača s številnimi sestanki in dvema oddanima ter kasneje zamrznjenima vlogama vleče že skoraj 2 leti. Formalno izpolnjevanje pogojev ni bilo nikoli problem, problem je bilo vedno zgolj naše ime, ki – razumljivo, po mojem mnenju – ni všeč slovenskim badmintonistom. V smislu našega članstva v OKS, ki s svojimi akti očitno uspešno ščiti interese svojih članov, je to postala ovira, katere vsaj zaenkrat ni moč preskočiti.

Ime speed badminton nekomu, ki našega športa ne pozna, dejansko sugerira, da gre za neko različico badmintona, čeprav že hiter vpogled v našo igro pove, da temu ni tako, saj edino opaznejšo skupno točko med športoma predstavlja zgolj osnovna oblika žogice – ravno tako, kot opazno skupno točko s squashem predstavlja oblika loparja, s tenisom pa del igrišča.

Kolikor mi je znano, je bil naziv našega športa prvotno speedminton, dokler se istoimenski glavni proizvajalec opreme ni odločil, da uporabo svojega imena kot naziv za šport prepove. V odgovor na to je bilo izbrano ime speed badminton, ki pa se po mojem osebnem mnenju ni nikoli zares prijelo. Nekateri novinarji namreč ime športa v tekstih še dandanes na lastno iniciativo popravljajo nazaj v speedminton, ljudje prej poznajo speedminton kot speed badminton, naziv speedminton pa v pogovorih uporablja tudi precej igralcev in gledalcev.

Zgoraj našteta dejstva so med ključnimi razlogi, zaradi katerih sem tudi sam med podporniki menjave naziva našega športa. Večina vas verjetno ve, da na ravni naše krovne organizacije že potekajo postopki izbire novega imena, ki naj bi bilo po več krogih glasovanj in sodelovanju vseh nacionalnih zvez javnosti oznanjeno v okviru julijskega evropskega prvenstva v poljski Varšavi. Novo ime bo gotovo letošnja tema številka 1, kresala se bodo mnenja, padali bodo očitki o njegovi (ne)primernosti. Sledili bodo naporni birokratski postopki menjave nazivov zvez in klubov, stroški bodo vezani tudi na izdelavo novih promocijskih materialov, kot so bannerji in zastave, poseben trud bo potreben v zvezi z mediji, a potem, ko bo ta trnova pot le zaključena, potem ...

Potem ... potem bomo še vedno skoraj na začetku poti, saj smo v družbi starejših in precej bolj uveljavljenih športov pravi zelenci. Imeli pa bomo razvezane roke in nekaj večjo svobodo rasti zelenca v prepoznaven šport, ki bo nekoč v vas enakopravno zrl z naslovnic in televizijskih zaslonov. In članstvo v OKS, ki je trenutno pogojevano z menjavo imena, je eden izmed nujnih korakov na tej poti.  

Lep pozdrav!

 

mag. Matjaž Šušteršič

predsednik SBZS